Ne etnično, ampak asimilacijsko čiščenje azilantov

27.3.2017 / 06:08 2 komentarja
Če že dobijo velik TV, jim predpišimo prisilno gledanje TVS, da se bodo hitro in uspešno asimilirali. SLO waterboarding.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ta teden je nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak glede beguncev v DZ pomodroval, da preveč zapravimo za begunce.

Morda pa res.

Gorenak je skritiziral dejstvo, da država azilantom kupuje “luksuzno” milo in “luksuzen” šampon, “81-centimetrske LCD” televizorje in — kaj takega! — celo kondome.

Če je to res, mu dam prav. Čeprav ne vem, kaj je za bivšega ministra nadstandardno in ali se sklicuje samo na ceno.

A dejstvo je, da higiena ni draga. Čist človek ne zapravi nujno veliko. Za to je mogoče poskrbeti z zelo nizkimi stroški. Pomembno je umivanje — in ne, koliko za to porabiš.

Ker saj vsi vemo, da so tako imenovani premium izdelki za osebno nego podoben nateg kot kozmetika in da je smisel visokih cen teh artiklov samo psihološka kompenzacija potrošnikov. Če plačaš več kot je treba, imaš občutek, da si več naredil zase, kot če bi se samo stuširal ali si opral lase s poceni gelom ali šamponom.

Vlado, ki azilantom kupuje “luksuzne” izdelke za osebno higieno, imam na sumu, da jih ima na sumu, da so zelo umazani in da jih je mogoče narediti dostojno čiste, kot se v Sloveniji spodobi, samo z dragimi preparati za tuširanje in pranje las. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Ali naj ima azilant televizor?

Moja primerjava med stroški za migrante in stroški za upokojence prejšnji teden ne pomeni, da za azilante ne bi mogli porabiti manj.

A kakorkoli: Vlado, ki azilantom kupuje “luksuzne” izdelke za osebno higieno, imam na sumu, da jih ima na sumu, da so zelo umazani in da jih je mogoče narediti dostojno čiste, kot se v Sloveniji spodobi, samo z dragimi preparati za tuširanje in pranje las.

Hvala bogu ne gre za etnično čiščenje, temveč za asimilacijsko čiščenje.

Pojdimo torej naprej.

Ali azilant rabi televizor? Ali natančneje: ali naj ga ima?

Možna sta dva odgovora: zakaj pa ne in zakaj pa ja. No, ne samo možna. Oba sta tudi veljavna.

Sprejemanje “obvestil”

Na zadevo lahko gledamo takole: država je ravnala po pravilih mednarodnega prava in bazične človečnosti že s tem, da je prosilcem za azil dala streho nad glavo in jim zagotovila osnovno varnost.

Ali ta dolžnost vključuje tudi zagotavljanje pravice do televizorja? Ali je televizija temeljna človekova pravica?

Ustava v 39. členu pravi, da “vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.” (Hmm, kot da so slovenski founding fathers že leta 1991 vizionarsko predvideli Facebook…) Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evropa in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah OZN pa v 10. oz. 19. členu omenjata “pravico do sprejemanja […] obvestil in idej” (“brez vmešavanja javne oblasti”).

Pravica do sprejemanja “obvestil” pomeni, da nihče ne sme nikomur preprečiti, da bi novice konzumiral, ne pa, da mu bo država za to plačevala (tisk, naročnino, RTV prispevek, televizor, računalnik, dostop do interneta itd.).

V tem smislu je televizor bolj dobrosrčnost, ki jo Slovenija kaže do azilantov — ki jo nekateri odobravajo, drugi pa ne.

Jaz jo. Čeprav mi je žal za vsak cent, ki sem ga sam kdaj dal za televizijo in/ali televizor.

Ni naša stvar

In kaj bodo azilanti po televiziji gledali? Al Jazeero? CNN? Russia Today? TVS in Pop TV že ne. (Ideja za desničarje: Če jim že podarimo velik LDC televizor, jim vsaj predpišimo prisilno gledanje naše nacionalke, da se bodo hitreje in uspešneje asimilirali. Čeprav bi se lahko potem pritožili, da gre za nečloveški tretma. Waterboarding po slovensko.) Si bodo priskrbeli DVD player in gledali skrekane porniče? Bodo otrokom dovolili gledati butaste najstniške serije na Nickeodeonu?

To seveda ni naša stvar. Niti Cerarjeva niti Gorenakova. Kaj šele moja.

Pa še ta pripomba: televizija je polovico 20. stoletja veljala za glavno sredstvo množičnega poneumljanja. Toda v 21. je to vlogo prevzel internet — ki že skorajda velja za človekovo pravico.

Tako da je tudi malo nenavadno privoščiti beguncem televizor. Zakaj ravno TV? Je to še sploh kak standard? Morda je samo še substandard za deprivilegirane.

Fake news za kazen

Tako kot je po eni strani grdo naprej metati vladi in beguncem stroške, ki pri migrantstvu nastajajo, pa je po drugi strani tudi smešno, da je tako rekoč prepovedano karkoli v zvezi s tem pripomniti.

Zadnji dokaz za to je ravno zgornji Gorenakov primer. Mladina je takoj izkoristila priložnost in v zvezi z njegovim omenjanjem “luksuznega” mila, televizorja in kondomov za begunce objavila nesramen članek o Gorenakovem minornem pripetljaju — “ki ne vključuje kondomov” — s policijo.

Fake news za kazen, ker je stegnil jezik.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 26. marca 2017, pod naslovom Milo + televizija = migrantska žajfnica. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE