Romanca med politiko in naravo

26.3.2017 / 06:08 1 komentar
Popoldne na kratek sprehod v gozd, ob 7. večerja, po risankah pa spat in konec razgrajanja! Brez pardona, pravijo lovci.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Obeta se policijska ura za motoriste in tekače. Vsaj v gozdovih. Ker ponoči preveč razgrajajo in vznemirjajo divjad, bi lahko obveljala stroga prepoved opravljanja vseh nočnih športnih aktivnosti.

Odslej bodo Slovenci morda smeli obiskovati goščave samo še pri belem dnevu. Popoldne na kratek sprehod med smreke in bukve, ob 7. večerja in po risankah spat in nobenega razgrajanja več! Brez pardona, tako so rekli lovci. Prepoved kot v dobrih starih totalitarnih časih. Avtokratski duh obseda predvsem lovsko družine in člane Zavoda za gozdove. Slednji so več mesecev zapored opazovali, kaj ljudje ponoči delajo v gozdovih. Bili so šokirani. V gozdu je baje hrupno kot v diskaču.

Nočni mir motijo zlasti motorji in motorne sani, zaradi česar da je divjad pod hudim stresom. Tudi tekači si neupravičeno privoščijo umetno razsvetljavo s svetilkami. Gozdnim živalim naj dopustijo nočno nirvano! Naj se v miru nahranijo in napojijo, da bodo godne za odstrel in slasten lovski golaž.

Ribji holokavst na Jadranu

Na Ministrstvu za kmetijstvo pa očitno niso takšni gurmani in ljubitelji divjačine, zato na predlog o prepovedi vstopa nočejo pristati. Morda je treba zmanjšati hrup, omejevanje nočnega gibanja pa spominja na zapore. Divjad (predvsem jeleni) da povzročajo škodo v sadovnjakih, pa ne zaradi vznemirjenosti, ampak zato, ker so se v zadnjih desetletjih namnožili kot zajci in skoraj že hodijo en po drugem.  

Poleg divjadi pa so v Sloveniji ogrožene tudi ribe — in sicer tiste iz Jadranskega morja zaradi prelova nekaterih držav v regiji. Pozor, Evropska komisija opozarja: če ne bo odločnega ukrepanja, bomo stalež plavih rib, kot so sardele in sardoni, že čez nekaj let pojedli. Slovenski minister Židan temu mnenju ubogljivo prikimava.

Je pa res, da slovenski ribolov predstavlja manj kot 0,1% ribolova v Jadranu. Že tako ali tako miniaturni slovenski ribiški sektor mora tudi nekako preživeti. Kamnov ne moremo loviti, edina možnost so ribe. Slovenija izvaja ribolov po načelu trajnostnega razvoja, krivi pa sta Hrvaška in Italija.

WC školjka ni kanta za smeti

Enim in drugim, torej tako kopenskim kot morskim živalskim mučenikom pa je skupno, da za preživetje rabijo vodo. Brez vode ni življenja. Zato je Generalna skupščina OZN leta 1993 razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Odpadna voda ni fuj, temveč je vir surovin in energije. Količino vodnih odplak je treba vsekakor zmanjšati, fekalije pa učinkovito reciklirati. 

Prečiščena voda vsebuje hranila kot dušik in fosfor, zato bi z njo lahko zalivali radič, iz recikliranih izločkov pa pridobivali živila za živino ali proizvajali bioplin. Predlagajo tudi zaprte tokokroge: vodo iz recikliranih človeških iztrebkov bi lahko pili, ne pa da jo pošiljamo v kanalizacijo.

V Sloveniji marsikaj še vedno ni kul, a rezultat na področju ekologije so vsako leto boljši. Potrebujemo še nekaj majhnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic. Te so še vedno ekološki problem, ker niso prilagojene standardom, zato lahko svinjarija pronica v pitno vodo.

Pa še gospodinjstva je treba naučiti, kaj se sme metati v WC, ki ga ljudje pogosto uporabljajo kot koš za smeti. Stranišče ni deponija!

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE