Brexit in Trump sta priložnost za politično prebujenje Evrope

28.1.2017 / 06:08 5 komentarjev
Je to, kar želijo ljudje, ki volijo populiste, res tako nestrpno kot sama retorika njihovih voditeljev? Ne verjamem.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vse več Evropejcev, tudi Slovencev pozablja, kaj je Evropska unija. Vrednote kot mir in blagostanje in “skupaj smo močnejši” ne odzvanjajo več tako kot še pred desetletjem. Še posebej ne med mlado generacijo, ki je odrasla v času brez vojn in nasilja, v demokraciji, ob spoštovanju človekovih pravic ter strpnosti in solidarnosti.

Toda ta generacija je odrasla tudi brez občutka za evropsko identiteto in zavesti, da se je bilo treba za te stvari boriti in da je združevanje porušene Evrope po 2. svetovni vojni ponudilo varnost, prijateljske odnose, tesnejše gospodarsko sodelovanje in sčasoma tudi blaginjo.

Ni dvoma, da so razlogi za naraščanje populizma ter skrajno desnih in levih strank po vsej Evropi posledica vsesplošnega nezadovoljstva. Prav ta jeza pa je pripeljala do odločitve Velike Britanije, da izstopi iz EU, in Donaldu Trumpu odprla vrata v Belo hišo.

Negativna čustva

Novi ameriški predsednik odkrito nenaklonjeno govori o EU. Odkrito sovražno pa o njej govorijo tudi vodje francoske Nacionalne fronte, stranke Svoboda na Nizozemskem in nemške Alternative za Nemčijo. Politična negotovost za Evropo še nikoli ni bila tako resna kot danes, ko so pred vrati volitve v štirih ustanovnih članicah Unije.

Tako evropski populisti kot Trump v Ameriki nimajo prepričljivih odgovorov, kako se bodo spopadli z gospodarskim nazadovanjem, strukturno nezaposlenostjo in upadanjem tekmovalnosti v globalizirani svetovni ekonomiji. Samo grozijo ljudem in nabirajo politične točke z negativnimi čustvi kot sta jeza in strah.

Svet je danes veliko bolj razdeljen med bogate in revne kot je bil še pred četrt stoletja. Med razočaranimi ljudmi prevladuje občutek, da si bogati kupujejo politični vpliv. Naraščajoči migrantski tokovi so razkrili, kako mnogi na Zahodu postajajo sovražni do tujcev — od beguncev iz Sirije pa do poljskih in madžarskih priseljencev.

Naše nagnjenje k temu, da se zapiramo v skupine enako mislečih in postajamo jezni drug na drugega tudi brez vzroka, so še pospešili socialna omrežja in informacijska tehnologija.

Grožnja evroskepticizma

Vseh teh groženj se evropski politični vrh dobro zaveda. Evroskepticizem je v vzponu že vse od finančne krize leta 2008. Čeprav so bili njeni vzroki v pomanjkljivostih bančne in monetarne unije, je javno mnenje za slabosti napačno okrivilo “preveč Evrope”. Politični voditelji se od “vedno tesnejše EU” umikajo že od kolapsa ambicioznega projekta evropske ustave pred 12 leti. Volivci so jih kaznovali za zagovarjanje manjše suverenosti svojih prestolnic in bolj prostih rok Bruslja. Danes so samo še redki tako pogumni.

Ideje populistov, da ljudem vrnejo to, kar si želijo, se zdijo všečne, vendar so zmotne. Prepričevanje, da bomo z ograjami ustavili begunce in da bodo države članice na boljšem, če bodo izstopile iz EU, so laži. Nobena ograja ne bo ustavila človeka na begu. Migracije so že od nekdaj neustavljiv in naraven družbeni pojav. Probleme je treba reševati pri izvoru. Osredotočiti se moramo na rešitve, ki bodo ustavile vojne in ublažile krize.

Vprašanja in odgovori

Pa vendar ne morem mimo vprašanja: je to, kar želijo ljudje, ki volijo populiste in skrajneže, res tako nestrpno kot sama retorika njihovih voditeljev?

Ne verjamem.

Prepričana sem, da ljudje želimo živeti v Evropi, ki nam bo nudila gospodarsko in socialno varnost pred globalnimi izzivi 21. stoletja.

Ravno tako sem prepričana, da imamo socialisti in demokrati pravi odgovor na trenutno situacijo. Na predolgo trajajočo politiko zategovanja pasu bomo odgovorili z več vlaganji, več delovnimi mesti in socialno varnejšimi, bolj humanimi pogoji za naše delavce. Na zaskrbljujoč trend sovražnega govora, zlasti v diskurzu o migrantih in beguncih, bomo odgovorili z več solidarnosti, strpnosti in človečnosti. Na zatiranje človekovih pravic in omejevanje svobode izražanja bomo odgovorili s spoštovanjem raznolikosti. Na argumente, ki se naslanjajo na protekcionizem in nacionalizem, bomo odgovorili z več Evropske unije. Ker EU ima vpliv.

V postfaktični družbi, kjer resnica in dejstva izgubljajo bitko z neresnico in lažmi, druge rešitve ni. Tudi ni drugega odgovora na neizogibno dejstvo, da je naš svet povezan, kot družbena strpnost, solidarnost in odprtost državljanov ter moč in enotnost evropske družine.

Darilo

Brexit in Donald Trump sta lahko darilo izgubljeni evropski solidarnosti. Prav področji trgovine in varnosti, ki bosta največji izziv za odnose med Veliko Britanijo in EU ter ZDA in EU, sta namreč tisto, na katerih nobena evropska država — ne velika Nemčija in zagotovo ne majhna Slovenija —, v globaliziranem svetu ne bo mogla preživeti sama.

Če se Evropa ne bo zbudila, če politični voditelji Evropske unije ne bodo vzeli v roke usode lastnih držav, lahko zmage skrajno desnih populistov in nacionalistov na volitvah na Nizozemskem, v Italiji, v Franciji in Nemčiji še okrepijo podobno politiko po vsej Evropi. Evropska socialna demokracija pa bo namesto prebujenja doživela politični zlom.

“Naj ob včerajšnjem mednarodnem dnevu spomina na holokavst spomnim, da se je v obdobju populizma in normalizacije radikalne desnice še bolj kot kdaj prej pomembno spomniti grozot holokavsta.”

Ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst

Naj ob včerajšnjem mednarodnem dnevu spomina na holokavst spomnim, da se je v obdobju populizma in normalizacije radikalne desnice še bolj kot kdaj prej pomembno spomniti grozot holokavsta.

Včeraj je minilo 72 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, simbola genocida, ki je za vedno zaznamoval staro celino. Nacistični režim je v nekaj letih umoril več kot šest milijonov Judov, dva milijona Romov in več kot 250.000 ljudi s posebnimi potrebami. Tega ne smemo nikoli pozabiti!

V zadnjih tednih smo spet priča zanikanju holokavsta. Populisti, ki si želijo še več medijske pozornosti, ne izbirajo sredstev. Dolžnost odgovornih na obeh polih političnega spektra je, da se temu odločno zoperstavimo. Boriti se moramo proti lažnim novicam in spreminjanju zgodovinskih dejstev. V nasprotnem primeru tvegamo, da bodo zločini nacionalizma 20. stoletja ne samo pozabljeni, temveč jih tudi ne bo več mogoče podoživljati.

Vrednote, ki jih zagovarjamo socialisti in demokrati, so že večkrat v zgodovini premagale zatiranje in omejevanje človekovih pravic. Bodimo odgovorni državljani, bôrimo se za strpno in odprto družbo in ne dovôlimo, da se nam zgodovina ponovi!


Tanja Fajon (SD) je evropska poslanka (S&D).

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE