Mačke in miši, korporacije in kooperative

17.3.2016 / 06:08 7 komentarjev
Delavska podjetja so moralno boljša od korporacij, ekonomisti pa so skeptični zaradi manjše učinkovitosti. Upravičeno?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred več kot stotimi leti je ekonomist Thorstein Veblen v svoji klasiki Absentee Ownership razpravljal o problemih, s katerimi se sooča moderna finančna korporacija. Pozneje sta v odmevnem prispevku The Modern Corporation and Private Property Adolf Berle in Gardiner Means nadaljevala tradicijo in poglobila argumente. 

Glavna težava izvira iz lastništva, ki se je z moderno korporacijo odcepilo od produktivne dejavnosti — samega dela ali koordiniranja. Tako imenovani odsotni lastniki (“absentee owners”) so v podjetju prisotni izključno s kapitalom, ki ga vlagajo v pričakovanju donosov. Nova institucionalna ekonomija opravičuje ločeno lastništvo na podlagi tveganja za vložek. Profit igra vlogo nagrade za prevzem tveganja in je tako definiran kot glavni motiv racionalnih investicij.

Throstein Veblen: Teorija brezdelnega razreda in odsotnega lastništva. — [Fotografija: v javni domeni.]

Evolucijska analogija

Korporacija je danes najbolj razširjena oblika organizacije na trgu, kar naj bi dokazovalo njeno učinkovitost v primerjavi z drugimi strukturami podjetij, zlasti z delavsko vodenimi podjetji. 

Za dokazovanje vzročnosti med relativno prisotnostjo in relativno učinkovitostjo uporabljajo evolucijsko analogijo. Učinkovitejša podjetja v tekmi za redke resurse hitreje povečujejo prisotnost na trgih, saj zaradi dostopnosti kapitala več investirajo. Manj učinkovita podjetja pa ravno nasprotno izgubljajo sredstva, dokler ne izčrpajo svojih virov in bankrotirajo. Tako naravna selekcija povečuje prisotnost bolj učinkovitih oblik podjetij (genov) v primerjavi z manj učinkovitimi oblikami.

Kaj in zakaj kooperativa?

Delavsko vodena podjetja ali kooperative so oblika organizacije produkcije, v kateri delavci in menedžerji prevzamejo odgovornost za poslovanje na trgu. Za razliko od korporacijskega upravljanja nadzornega sveta ne sestavljajo delničarji, temveč zaposleni. Namesto principa ena delnica, en glas odločajo popolnoma demokratično — en človek, en glas. Prihodke podjetja razdelijo za plače na relativno egalitaren način. Razlika med najbolje in najslabše plačanimi je približno 8 : 1 — kar je v primerjavi z zasebnimi podjetji zanemarljiva neenakost.

Zaradi neprofitnega delovanja kooperative delavec ni “odtujen” od njegovega produktivnega donosa. Njegov trud se odraža v plači, ki variira gleda na uspešnost podjetja. Kolektivna odgovornost spodbuja skupinsko zavest, ki predstavlja pravo nasprotje interne konkurenčnosti med sodelavci v korporacijah.

Na žalost je kooperativ zelo malo, ker težko prihajajo na trge in zrastejo v velike igralce. Samo primer: v Franciji, ki ima enega najbolj ugodnih institucionalnih ureditev za kooperative, je bilo leta 2004 v njih zaposlenih le okrog 0,1% delovne sile. Je razlog to, da ta forma ni učinkovita in v selekciji na trgih izgublja prisotnost?

Naravna selekcija

“Naravna selekcija deluje bodisi z diferencialno smrtjo ali diferencialnim rojstvom.” — Stephen Jay Gould

Odgovor na vprašanje, ali učinkovitost forme organizacije pojasnjuje njeno prisotnost na trgu, poiščimo v teoriji naravne selekcije, ki predstavlja argument nove institucionalne ekonomije za trditve o učinkovitosti.

Za lažjo predstavo si lahko pomagamo z naslednjim primerom. Število plenilcev ni odvisno samo od njihove hitrosti in moči pri napadanju plena, temveč tudi od sposobnosti razmnoževanja. Če gen za bele lise pri mačkah povzroči, da jih miši hitreje zagledajo, obenem pa podvoji število potomcev s to značilnostjo, lahko vseeno prevladajo nad mačkami s sivimi lisami, ki so pri lovu učinkovitejše. Če sta za ohranitev določenega gena odgovorna dva procesa, vsak zase ne more pojasniti njegove ohranitve.

Dejstvo, da korporacije kot organizacijska oblika na trgih prevladujejo, hipotetično torej ni v nasprotju z njeno eventualno nižjo učinkovitostjo v primerjavi z delavsko vodenim podjetjem, če je ustanovitev kooperative težja. Hipotezo potrjujeta naslednji ugotovitvi.

Kooperative so se izkazale kot funkcionalna in učinkovita oblika v proizvodnji dobrin in storitev, celo v bančni industriji. Ekonomisti pojasnjujejo, da so delavske kooperative lahko celo bolj učinkovite kot privatno vodena podjetja. Hkrati pa so raziskave pokazale, da se kooperative spopadajo z več birokratskimi ovirami kot korporacije. Prav tako jim niso naklonjene finančne institucije. Tako težje pridejo do zagonskega kapitala in imajo torej nižjo stopnjo “rodnosti”.

Kooperative v razmislek

Kolektivna odgovornost za poslovanje podjetja, večja možnost participacije delavcev pri pomembnih odločitvah in plačilna egalitarnost govorijo v prid delavsko vodenim podjetjem v primerjavi s korporacijami in njihovimi odsotnimi lastniki na etičnem področju. 

Teorija podjetja v ekonomiji sicer ne da veliko na moralni argument. Raje se osredotoča na argument ekonomske učinkovitosti, ki se dotika vprašanja zapravljenih virov. 

Jasno je, da evolucijska teorija ne podpira argumenta večje učinkovitosti korporacije. Še več! Ekonomske raziskave govorijo v prid ekonomičnosti delavske kooperative. Pomembna sta oba aspekta, v težo posameznega se ne bom spuščal.

Veblen je skratka pred več kot stoletjem opozoril na probleme pri organizaciji proizvodnje blaga in storitev, s katerimi ljudje zadovoljujemo naše potrebe in želje. Zdi se, da je za nove premike včasih potrebno poseči po starih klasikih. Če bodo nove teoretične razprave in empirične študije še dodatno podprle kooperative, bi to bil trden argument za razmislek o bolj stimulativnem institucionalnem okolju.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE