Taja Brejc (1947–2016) je odšla, Equrna ostaja

12.3.2016 / 06:10 Komentiraj
Po dolgi in hudi bolezni je umrla umetnostna zgodovinarka Taja Brejc, legendarna galeristka, ustanoviteljica Equrne.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Da je Taja Brejc sploh lahko odprla prvo zasebno prodajno galerijo v tedanji Jugoslaviji, je morala najprej registrirati nekakšno društvo, združenje ali zadrugo. Tako je najprej nastala Trajna delovna skupnost samostojnih likovnih umetnikov, ki se je leta 1982 preobrazila v Galerijo Equrna. Že ustanovnih ali pristopnih članov je bilo nad 30 slikarjev in kiparjev.

Taja Brejc je takrat hodila na pogovore k Mitji Ribičiču, predsedniku Republiškega komiteja SZDL. Ribičič je njen predlog podprl. Na Delu pa ga je podprl Miro Poč, urednik centralne redakcije — tedaj še na Tomšičevi —, ki je objavil moj tekst o prizadevanjih za ustanovitev galerije.

To je bila drzna in življenjsko najpomembnejša poteza pogumne Taje. Ves čas je vzdrževala stike s 40, pozneje še več umetniki, ki so spadali pod Equrno.

Ustanovitev Equrne je bila drzna in življenjsko najpomembnejša poteza pogumne Taje. — [Fotografija: Marijan Zlobec/Obdelava: Fokuspokus.]

350 razstav v več kot 30 letih

Umetnostna zgodovinarka je bila poročena z umetnostnim zgodovinarjem dr. Tomažem Brejcem (bratom nekdanjega politika dr. Mihaela Brejca). Soprog ji je verjetno pomagal z določenimi nasveti — a ne preveč, saj je bila zelo samostojna, imela je oseben odnos z vsemi, bila je kot nekakšna mama s številnimi otroki.

Ob ustanovitvi Škuca leta 1972 je postala vodja galerijsko-likovne sekcije, leta 1979 pa Galerije ŠKUC. Samostojno je začela v danes že pozabljeni Galeriji Labirint — približno tam, kjer je zdaj blagajna Cankarjevega doma, saj se je CD tedaj šele gradil.

Galerija Equrna je nastajala nekaj let, dokler se ni leta 1984  vselila na Gregorčičevo 3, kjer deluje še danes. Taja Brejc je v njej organizirala nad 350 samostojnih in skupinskih razstav najuglednejših slovenskih likovnih ustvarjalcev petdeset razstav v ZDA, Evropi in Avstraliji.

Od Factor banke do DZ

Galerija Equrna se je predstavljala na vseh pomembnih mednarodnih likovnih sejmih kot so Art Basel, LA Art Fair, Art Forum Berlin, ARCO Madrid, Art Chicago. Če bi dobivala več subvencij, bi zlahka dosegla še večji likovno-sejemski horizont.

Taja Brejc je imela velik smisel za mlade umetnike, nove, izzivalne in jih je vse rada podprla. Podpirala je celo nadarjene študente, če so jo prosili za razstavo, ali pa je predstavila kar cele letnike ALUO. Posebej je gojila vseslovenski razstavni program, kar pomeni, da se ni ozirala na to, od kod je umetnik. Pomembno je bilo, da je bil dober. Nekoliko skromnejši je bil njen jugoslovanski razstavni horizont, še manjši pa mednarodni, saj za to ni imela sredstev.

Program galerije je Taji Brejc omogočil stike z zasebnimi in javnimi zbiralci. Tu je treba omeniti Factor banko, ki je pridobila dragoceno zbirko s pomočjo galerije Equrna, pa tudi Državni zbor, ki je v času predsednika DZ Jožefa Školča pridobil precej slik najnovejše slovenske likovne ustvarjalnosti.

Po svoje so imeli razstavno prednost ustanovni člani Equrne, ki pa jih je Taja Brejc uspešno uvrščala v program skozi razstavne sezone in jih predstavljala nekako uravnoteženo. Njena galerija je prva pokazala na stotine najnovejših in odličnih del, kot jih niso znale ne Moderna in ne Mestna galerija in še marsikatera druga v Ljubljani in Sloveniji.

Po Equrni Equrna

Mnogi umetniki — tako soustanovitelji Equrne kot mlajši člani, ki so se pridružili pozneje —, so ostali povezani z njo vse do danes: Metka Krašovec, Emerik Bernard, Tugo Sušnik, Herman Gvardjančič, Žarko Vrezec, Andraž Šalamun, Brane Sever, Silvester Plotajs Sicoe, Dušan Kirbiš, Valentin Oman, Duba Sambolec, Aleksij Kobal, Jakov Brdar, Sergej Kapus, Mitja Ficko, Jurij Kalan, Mirko Bratuša, Zdenko Huzjan, Lujo Vodopivec, Zora Stančič, Marjan Gumilar, Gustav Gnamuš, Bojan Gorenec, Kostja Gatnik, Živko Marušič, Milan Erič, Joni Zakonjšek, Jure Zadnikar, Zmago Rus, Mojca Oblak, Ksenija Čerče, Arjan Pregl, Jaša Mrevlje, Zmago Posega, Mojca Zlokarnik, Andrej Brumen Čop, Ivo Prančič, Zdenka Žido, Viktor Bernik, Žiga Kariž, Uršula Berlot… — nekateri do prezgodnje smrti, recimo Jože Slak Džoka, Lojze Logar, Tone Lapajne, France Gruden.

Taja Brejc je študij umetnostne zgodovine zaključila z diplomsko nalogo na temo Zorana Mušiča, strokovno pa se je izpopolnjevala  na Inštitutu za moderno umetnost v Nürnbergu. V mednarodnem prostoru je med drugim s kuratorjem Kynastonom McShineom sodelovala pri pripravi pomembne svetovne razstave konceptualne umetnosti Information Show v MOMA v New Yorku, razstave skupine OHO pa je organizirala tudi v Münchnu.

Taja Brejc je bila prijetna družabnica, sogovornica, polemičarka, odprta in odkrita, optimistična, zato so jo imeli umetniki radi. Mimo Equrne in razstav v njej ne bo mogla nobena slovenska umetnostna zgodovina. Lahko bi dočakala vsaj predstavitev umetnikov Equrne s pregledom več kot 30-letnega delovanja z večjo samostojno razstavo, toda prostora zanjo ne bi dala nobena od Equrne veliko večja ljubljanska galerija.

Galerija Equrna bo tudi po Taji Brejc nadaljevala svoje razstavno in posredniško poslanstvo, saj bo vodenje prevzel Tajin in Tomažev sin Arne.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v sredo, 9. marca, pod naslovom Umrla je galeristka Taja Brejc. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE