Darvinizem danes (2.): Kanibalnega alfa mačka si nihče ne upa ustrahovati

15.11.2015 / 06:06 Komentiraj
Četudi močnejši od altruističnih, egoistični vzgibi ne vodijo nujno v višje dobro. Zgodba za nekaj tisoč let filozofije.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V prejšnjem prispevku sem na kratko povzel ideje socialnega darvinizma in njegovega vpliva na konvencionalni ekonomski argument optimalnosti prostega trga.

Ponovimo: socialni darvinisti 19. stoletja so prevzeli idejo evolucije z naravno selekcijo in jo pomanjkljivo integrirali v politično teorijo in ekonomijo. Mehanizem selekcije in družbenega napredka so prepoznali v neomejenem trgu, začeli zagovarjati ločitev države od trga in odločno nastopili proti socialnim transferjem.

Evolucijska teorija

Danes le še redko naletimo na take radikalce, pa vendar je tradicija pustila sledi, ki se manifestirajo v večnem in počasi že utrudljivem poveličevanju trga s strani ortodoksnih ekonomistov.

V tem prispevku bom najprej predstavil idejo “tragedije skupnega” in jo povezal z uvidi evolucijske teorije. Ta nam bo pomagala razumeti, zakaj zasledovanje egoističnih interesov na trgu — maksimiziranje profita — ne vodi v družbeno najbolj zaželen položaj. Recimo zaradi čezmernega izkoriščanja naravnih virov.

Kmetovalec, mačka in frekvenčno odvisna naravna selekcija

Kot kmetovalec imaš, bralec, nekaj glav živine in dostop do skupnega travnika. Na njem se pasejo krave. Vsak zase prepozna priložnost za dodaten zaslužek s tem, da na pašo pošlje več glav živine. To močno škodi travniku.

Nekaj kmetovalcev se spametuje in vzreja še vzdržno število govedi. Razen lastnega manjšega zaslužka pa ne dosežejo ničesar, saj ga drugi še vedno poskušajo povečati. Tako se na mizah namesto mleka kmalu znajde voda, namesto zrezka pa soja.

Čeprav si s tem primerom najbrž ne bom pridobil podpore vegetarijancev, pa se bodo verjetno vsi strinjali z naukom zgodbe: zaradi prevlade egoističnega interesa med živinorejci je skupnost kot celota izgubila. Ta klasični primer “tragedije skupnega” je lep uvod v teorijo “frekvenčno odvisne naravne selekcije”.

Kompleksna zadeva, ampak ideja je enostavna: biološki fitnes organizma ni odvisen samo od vedenjskih in fizioloških značilnosti posameznika, temveč tudi od sestave populacije.

Alfa maček

Za lažje razumevanje kratek primer.

Med precej lačnimi vaščani živijo še druge živalske vrste, recimo mačje družine. Crkljavo in lenobno živijo v mačji harmoniji. Toda nekega dne se rodi mačkon z zanimivo gensko mutacijo: je izredno agresiven, nadpovprečno spolno aktiven, prehranjuje pa se z mladiči drugih mačk. Nihče si ga ne upa ustrahovati, ima prednost v hrani, mačkice pa stojijo v vrsti pred odprtino brloga, da se z njim sparijo. Kmalu se namnoži in prevlada v populaciji, na žalost pa jo hkrati, precej dobesedno, odjeda. 

Povprečni biološki fitnes mačke v neki populaciji je odvisen od sestave te populacije. Če krvoločni mački ne bi imeli prednosti pred srčkanimi in se ne bi pretirano namnožili — če bi prevladali crkljavci —, bi mačja populacija živela dlje (in bolje).

Kje za vraga je ekonomija?

Ekonomija

Podjetja lahko razumemo kot kmetovalce/mačke, gospodarstvo pa kot vas/mačja populacijo. Pogoj preživetja podjetja je poslovanje v zelenem, višina zelenega pa predstavlja prednost pred drugimi podjetji. 

In evolucijska zgodba? Višji ko je dobiček, boljša je možnost preživetja. Proizvodnja je odgovorna za profite, črpanje naravnih dobrin pa je posredni faktor preživetja. Če maksimiziranje profita zahteva izkoriščanje resursov za produkcijo, ki je nad stopnjo obnavljanja naravnih virov, trg vodi v težave. 

Ker imajo podjetja, ki na trgu maksimizirajo profite, v popolni konkurenci prednost pred neprofitno motiviranimi podjetji, se v industriji namnožijo kot mački kanibali in izrinejo kooperativna podjetja. To pa lahko pripelje do izčrpavanja okolja, čezmerne uporabe naravnih virov in drugih eksternalij. Odjedajo torej same sebe in skupno dobro.

Dojemljivost za invazijo egoizma

V prispevku pojasnjujem, zakaj ima skupina kooperativno naravnanih organizmov prednost pred individualno naravnanimi. Videli smo, da je problem v tem, da ima v vsakem trenutku sebični interes relativno prednost pred nesebičnim, zato je vsaka populacija zelo dojemljiva za invazijo egoizma. 

Za razliko od zahtev socialnih darvinistov moramo včasih poseči v proces naravne selekcije. Evolucijska teorija nas uči, da se miopije profitnih motivov lahko rešimo z regulacijo trga ali s prestrukturiranjem ekonomskega sistema, kjer profit ne bi bil glavno vodilo poslovanja.

Čeprav relativno močnejši od altruističnih, egoistični vzgibi ne vodijo nujno v višje dobro. Altruizem je tako biološko močnejši (in moralno primernejši) od pohlepa.

Zakaj moralno primernejši? To pa je zgodba za nov članek. Ali raje nekaj tisoč let filozofije.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE