Črni in manj črni scenariji begunske krize

12.11.2015 / 06:08 Komentiraj
Teroristični napadi, stotine mrtvih, minareti med bloki in molitve, več burk in kebabov morda niso najhujša alternativa.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Preden se zapodimo v argumente članka, vas pozivam, da se za nekaj trenutkov prepustimo miselnemu eksperimentu, ki nam bo pomagal razumeti trenutno problematiko begunstva.

S prijateljem vaju zasačijo s polnimi žepi, katerih vsebina je policajem sumljiva. Odpeljejo vas v pripor, vsakega od vaju zaprejo v svojo sobo, brez možnosti komunikacije. Vaš prijatelj je v resnici samo znanec v tem poslu, zato vas skrbi predvsem za lastno korist.

Z vaše strani sta možni dve strategiji, ki vodita v štiri morebitne scenarije. 

Prva strategija je, da z znancem ne sodelujete in priznate krajo. Če on razmišlja enako, bo vsak od vaju odsedel v zaporu tri mesece. Če zanika, boste vi prosti, on pa bo sedel eno leto.

Druga strategija vključuje sodelovanje in zanikanje kaznivega dejanja. Če vaš znanec prizna krajo, vas čaka leto dni zapora, on pa bo izpuščen. Če sodeluje, vama ne morejo dokazati ničesar in skupaj bosta odsedela še nekaj ur nadaljnjega zasliševanja.

Nesodelovanje

Najboljša strategija za vas je nesodelovanje. Poglejmo si, kako pridemo do tega rezultata.

Če znanec sodeluje, ste na boljšem, če vi ne sodelujete: odšli boste na prostost po nekaj urah).

Če on ne sodeluje, ste podobno na boljšem, če tudi vi ne sodelujete (tri mesece, eno leto). Neglede na potezo vašega znanca je vaša najboljša opcija priznanje kaznivega dejanja. Če tudi on razmišlja racionalno, bosta dobila vsak tri mesece zapora.

Pozoren bralec je verjetno opazil, da bi z zasledovanjem kooperativne strategije lahko oba izboljšala svoj položaj in v zaporu odsedela le nekaj ur. Ekonomska racionalnost v zaporniški dilemi vodi v neoptimalen položaj.

Teorija iger in begunska problematika

Podobna je logika prof. Jožeta P. Damijana, ki v svojem zadnjem zapisu poziva k realpolitiki.

Interpretacija v smislu teorije iger je naslednja:

Države EU s sprejemanjem beguncev zasledujejo nacionalni interes, korist od vsake posamezne poteze pa je odvisna od strategije drugih držav.

Podobno kot v zgoraj opisanem primeru imajo na voljo dve strategiji: prva je sodelovanje in razreševanje problema na ravni EU, druga pa je zaprtje meja. Če je Slovenija edina, ki zasleduje prvo možnost, bomo — kot pravilno ugotavlja Damijan — “izgubili največ” (torej dobili največ beguncev).

Ekonomska racionalnost v tem primeru zahteva hiter odziv — zaprtje meja oz. postavitev ograje. Če bi bila vse države racionalne in bi zasledovale svoj nacionalni interes, bi se znašli v slabšem položaju, kot če bi vsi sodelovali.

Na tem mestu je potrebno zagovarjati dve stvari. Prvič, zakaj je možno drugačno ravnotežje, kot v uvodnem primeru (kooperativno ravnotežje), in drugič, zakaj prepoznam najugodnejši položaj v odprtju meja Evropske Unije.

Kooperativno ravnotežje

Kako zagotoviti delovanje EU in obenem sodelovanje med državami članicami?

Načinov je verjetno veliko. Eden izmed njih je odnos intelektualcev do problematike. Nestrpnost javnih osebnosti generira javnomnenjsko nestrpnost, ta pa se zlahka spremeni v politično. Danes torej ni čas za javne pozive k državotvornosti, temveč za pozive k humanotvornosti.

Da sploh obstaja možnost za kooperacijo, nam pojasnjujejo tudi razlike v predpostavkah igre, ki jo igramo. V zaporniškem primeru je končni rezultat prevara z obeh strani zaradi egoističnih interesov in nezmožnosti komunikacije. Na ravni EU pa bi morali zasledovati drugačne vrednote. (Normativna trditev!)

Prvič, kooperativni interes bi moral prevladati nad nacionalnim interesom. In drugič, usklajevanje interesov, komunikacija, prilagajanje, kompromisi — vse to je možno. Družbeni optimum je dosegljiv, če se države vedejo v skladu z vrednotami, ki jih narekuje EU. Vlogo igramo tako mali ljudje kot velike institucije.

Najboljši črni scenarij

Zakaj predpostavljam, da so odprte meje EU s strani vseh držav članic boljša situacija kot pa zaprte meje?

Razlogov je več. Prvi je moralni argument — argument absolutnosti človeškega življenja —, drugi ekonomski. Oba sem na kratko že omenil v enem izmed prejšnjih prispevkov.

Pri novem argumentu pa nam lahko pomaga znano načelo teorije iger in odločitev, politične filozofije ter podobnih ved — minimaks načelo. Ta zahteva, da v vsaki hipotetični situaciji prepoznamo potencialno najslabšo situacijo, te različne črne scenarije med seboj primerjamo in se odločimo za najmanj škodljivega.

Kaj bi to pomenilo v konkretnem primeru? Preostajata nam dve alternativi, poenostavljeno rečeno odprte ali zaprte meje. Kakšni so črni scenariji vsake posebej in kateri je manj črn?

Nekaj terorističnih napadov

Odprte meje bi verjetno zahtevale integracijo okrog 2 do 3 milijonov beguncev — torej 0,5% prebivalstva EU. Čeprav jih pogosto interpretiramo kot zaskrbljujoče, te številke niso pretirano razburljive. Še več, zdijo se nizka cena za humanitarno krizo, s katero se soočamo.

Sto ljudi, sto čudi — med njimi pa zelo pesimistična mnenja o naravi beguncev. Po tej verziji najbolj črnega scenarija dotične alternative bi lahko predvidevali nekaj terorističnih napadov, nekajsto mrtvih evropskih državljanov, nekaj novih minaretov nad socialističnimi nebotičniki Ljubljane, glasne molitve petkrat na dan, nekaj burk in nekaj več lokalov s kebabom.

Kaj pa črni scenarij državotvorne politike, realpolitike? Krepitev nacionalnih interesov, zapiranje meja, propad schengna. Morda tudi zaton Evropske Unije, vzpostavitev ekonomskih kvot, omejitev prostega pretoka, izguba priložnosti za mlade in podobno — v ekstremu pa še precej več. Poslabšanje mednarodnih odnosov, vzpon nacionalizma, ekonomska, politična, kulturna izolacija.

Poziv h kooperativnosti

Vas to na kaj spominja? Zgodovina je lahko dobra učiteljica. Vprašanje, katera možnost vodi v najslabši scenarij, na tem mestu postane retorično.

Pozivam torej h kooperativnosti. Apel je naiven — vendar samo v primeru, če propadejo vrednote EU. Čeprav ne kaže najbolje, vendarle še upam, da se propadu te institucije geopolitične stabilnosti lahko izognemo — s tem pa tudi najbolj črnemu črnemu scenariju.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE