Darvinizem danes (1.): Najmočnejši ni nujno najboljši

31.10.2015 / 06:06 Komentiraj
Zaslužim toliko, kot si zaslužim. Moja plača je odraz moje iznajdljivosti, dela, inteligence. Vse to je v mojih genih.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prosti trg je domnevno odlično orodje za diskriminacijo med nami in tistimi, ki si zaradi inferiorne biološke osnove ne zaslužijo preživetja.

Socialna država nasprotuje takemu razmišljanju. Tako kot je naravna selekcija skozi tisočletja izbirala najmočnejše organizme in jih s tem prilagajala zahtevam okolja, v katerem tekmujejo za omejene dobrine, se je zdel nujen družbeni sistem, ki bi omogočil podoben napredek človeku.

Socialni darvinizem je idejno gibanje 19. stoletja, ko so se družbe presenetljivo resno ukvarjale s tem političnim vprašanjem.

V čem je poanta? V tem, da vsak posameznik z zasledovanjem svojih egoističnih interesov pripomore k napredku družbe po evolucijskih zakonih. Iskali so torej politično-ekonomsko družbeno ureditev, ki bi omogočila prosto pot naravni selekciji. Da ta lahko izbira med najboljšimi geni. In dovoli preživetje najmočnejšim.

Darwin, Malthus — in Smith

Navdih so črpali predvsem iz Darwinovih in Malthusovih del, velik vpliv pa je imela tudi slavna nevidna roka Adama Smitha. Ta naj bi na trgu usklajevala osebne interese posameznikov, ki vsak zase, pa vendar skupaj tvorijo nekakšno kolektivno harmonijo.

Iz celostne in sociološko globoke teorije, ki jo je v dveh debelih bukvah razvil Smith, so popolnoma napačno interpretirali neoviran trg kot edino sredstvo družbene blaginje. Interpretacija danes brez dvoma drega okostje Adama Smitha, ki se obrača tam nekje pod rušo angleškega pokopališča Kirkyard.

Tržna pogodba

Na hitro in posplošeno: osnovna predpostavka trga je v logiki, da v tržno pogodbo vstopimo samo v primeru, da nam interakcija prinese nekaj dobrega. Trg je orodje svobodne izmenjave dobrin, denarja in spretnosti. Bil naj bi torej nepristranski mehanizem, ki nagrajuje podjetne, kreativne in iznajdljive. Nagrajuje jih z denarjem, ki bi bil v primeru politično popolnoma neodvisnega ekonomskega sistema edino sredstvo preživetja. Torej — trg v odsotnosti socialnih transferjev poskrbi za preživetje najmočnejših.

Moralna filozofija

Čeprav so tako moralna filozofija kot teoretična in empirična dognanja v biologiji spodkopali trditve socialnega darvinizma, je ta živ še danes. Predvsem v ideologiji tržnih fundamentalistov, ki zagovarjajo prosto poslovanje podjetij in potrošnikov.

Neoliberalizem — če naj se retorično umestim in pridobim nekaj bralstva na svojo stran — narekuje ločitev regulatornih organov (predvsem države) od trga in s tem podpira idejo socialnega darvinizma. Primer, kjer politično odločanje ignorira demokratične procese in se opira na “znanstveno podlago” evolucijske teorije, so prostotrgovinski sporazumi (TTIP in TTP), ki “osvobajajo” trg med ZDA in Evropo. 

Skratka, čeprav ideja skozi popačene interpretacije živi naprej, je moralno in znanstveno gledano socialni darvinizem danes mrtev.

Normativne zapovedi

Možen moralni ugovor je, da sama razlaga procesov v naravi ne implicira normativnih zapovedi. Ali natančneje: morebitno dejstvo, da najmočnejši preživi, od nas nikakor ne zahteva, da kot družba stremimo k temu smotru.

Pogoji preživetja so vezani na kriterij selekcije — ta pa je lahko karkoli. V levjem kraljestvu je to naprimer pokol mladičev drugega najmočnejšega (premaganega) konkurenta s strani novega alfa samca.

Na kratko: najmočnejši ni nujno najboljši (v širšem pomenu besede).

V naslednjem prispevku se bom osredotočil na kritiko, ki prihaja s strani moderne evolucijske teorije in močno nasprotuje trditvi, da zasledovanje in preživetje egoističnih interesov vodi k višjemu dobremu.

Razložil bom, kako evolucija omogoča razvoj altruizma na račun egoizma in zakaj kolektivna zavest zmaguje v boju z individualizmom. Zakaj je kooperacija superiorna strategija preživetja. To je danes še kako pomembno, ko je človeška solidarnost na veliki preizkušnji.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE