Očitno je spet sprejemljivo trditi, da ženska, ki se spusti v odnos ali v zvezo z agresivnim in narcisoidnim psihopatom, tudi ne more biti povsem gladka. Da si je baba sama kriva, je star in oduren mačističen izgovor.

A kaj hočemo. V dobrih, starih časih so bili vendarle psihopati tisti, ki so na koncu potegnili krajšo, ne pa njihove žrtve, pa če so bile še tako lahkoverne — in pozneje pred publiko in na sodišču bog ne daj oportunistične.

Trivialnosti

Procesa Depp–Heard nisem pozorno spremljal, ker se mi je sprva zdel preveč banalen. Zadeva mi je šla tako na živce, da sem jo skoraj načrtno ignoriral. Šele na koncu, po razsodbi, se mi je zazdelo, da pa vse skupaj vendarle presega okvirje običajne limonade. Res pa je, da me limonade iskreno ne zanimanjo. Kriminalke ali psihodrame že mogoče. S procesom proti O. J. Simpsonu (1994/95) sem bil na tekočem. Tisto je bilo res napeto in dramatično.
​{embed_info_box}204088{/embed_info_box}

Ker da ne bo kdo mislil, da me te trivialnosti — ne nujno courtroom drame — ne zanimajo. Res pa je, da sem bolj kot na Hollywoodarje mahnjen na britanske Royalse, ki jih spremljam tako rekoč od Edvarda VIII. in Wallis Simpson pa do Georgea, Charlotte in Louisa, in od Dianine poroke, ki sem jo gledal v živo na ORF (1981), pa do njene smrti in pogreba, na katerem sem tudi bil (1997).

Zdaj komaj čakam, da začnejo konec leta soditi princu Andrewu. Držim pesti, da bo dobil, kar si zasluži.

The Crucible

Sojenje v Fairfaxu v Virginiji je leta 2022 zgledalo kot čarovniški proces v Salemu v Massachussetsu leta 1692. Kot da je po več kot treh stoletjih oživela tradicija trdega ameriškega, pionirskega puritanizma. Vsake toliko to Američanom udari na dan. Drama Arthurja Millerja Lov na čarovnice (The Crucible, 1953) je bila prvenstveno protest proti antikomunistični hajki senatorja Josepha McCarthyja, namenjeni preprečevanju namišljenih “neameriških aktivnosti” domnevnih državnih sovražnikov — ob tem pa tudi klasičnemu, zgodovinskemu puritanizmu protestantskih priseljencev v Novo Anglijo.

S to razliko, seveda, da Amber Heard tokrat niso preganjali ali celo na grmadi zažigali niti antikomunistični senatorji iz sredine 20. stoletja niti verski fanatiki s konca 17. stoletja. Linčavala jo je internetna drhal.

Vse pove naslednji podatek: medtem ko je imel hashtag #JusticeforJohnnyDepp na TikToku 15 milijard (mi-li-jard) ogledov, pa so jih imeli vsi hashtagi o Amber Heard skupaj samo nekaj čez 50 milijonov — torej tristokrat manj — in še od tega jih je bila večina nastrojenih proti njej.

Nimaš kaj

Saga, ki so jo prenašali v živo iz sodne dvorane, se je sprevrgla v globalno internetno mnenjsko sojenje, kakršnega svet verjetno še ni videl. Reakcije na internetu so že prej kazale, da ima večina očitno poln kufer #MeToo gibanja ter vokizma in politične korektnosti nasploh. Še posebej takih high-profile, razen za oportunizem ne preveč talentiranih hollywoodskih mrh ali naivk kot Amber Heard.
​{embed_info_box}204089{/embed_info_box}

Sporočilo razsodbe — da sta oba kriva obrekovanja — čeprav glede na razmerje med dosojenima odškodninama (sicer bistveno nižjima od njunih zahtevkov) ona vsaj sedemkrat bolj od njega — je grozljivo. Ženska naj bo raje tiho. Ni pomembno, kako jo je moški psihološko ali fizično zlorabljal. Vse je relativizirano. Če je ona taka bitch, potem je še tak asshole ni mogel maltretirati. Če se bo vljudno, niti ne na nož postavila zase — še posebej recimo tretjerazredna igralka proti veliki maskulinični zvezdi —, naj računa na to, da mu bo morala plačati mastno odškodnino zaradi obrekovanja. In tudi če je slučajno pri denarju, si bo glede tega verjetno premislila, ker jo bo univerzalna drhal imela za ta zadnjo vlačugo.

Kavelj 22

Dandanes je tako. kot je eden od odvetnikov od Amber Heard poskušal dopovedati porotnikom:

“Če nisi posnela fotografij, se ni zgodilo; če si jih, so fake. Če nisi povedala prijateljicam, potem lažeš; če si jim povedala, potem so one del tvojega načrta. Če nisi poiskala zdravniške pomoči, nisi bila poškodovana; če si jo poiskala, si nora. Če si skrivaj posnela zlorabo, si prebrisana in nevredna zaupanja; če je nisi posnela, se ni zgodilo. Če poskušaš s smehom odpraviti partnerjevo neprimerno vedenje, potem ne gre za zlorabo; če odgovarjaš ali se upiraš, potem si ti tista, ki zlorablja.”

Nimaš kaj. Če žrtev ni idealna in vsem všeč, potem pač ni žrtev. Tako na internetu kot na sodišču.