Najbolj prozoren debilizem je to, da plačevanje RTV prispevka po njihovem predlogu ne bi bilo več obvezno, temveč samo še prostovoljno. Glede na všečnost.

In kot da že ta disruptivnost ne bi bila dovolj, so včeraj vložili še predlog za posvetovalni referendum o spremembah Zakona o RTV. Vključno s predlogom prostovoljnega prispevka, seveda.

Pazite: SDS želi “odpraviti obvezno dajatev [RTV] prispevka in omogočiti fizičnim ter pravnim osebam, da se same odločijo[,] ali bodo ter v kakšni višini bodo plačeval[e] RTV prispevek glede na to, koliko so zadovoljni s programi RTV Slovenija.”

Α in Ω: Ratingi

SDS utemeljuje predlog o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka takole:

“Bistven[i] kriterij za oceno[,] ali RTV Slovenija zagotavlja z zakonom predpisano javno službo državljankam in državljanom[,] je gledanost in poslušanost programskih vsebin. Če gledalci in poslušalci ne gledajo in ne poslušajo programov RTV Slovenija ali to delajo v manjši meri, je to najbolj očiten pokazatelj, da programi niso namenjeni vsem in [da] programi ne informirajo celovito plačnikov obveznega prispevka, ki jih je okoli 630.000.”

[Boldi ter slovnični in smiselni popravki so v obeh odstavkih moji.]

Naprej.

Ratingi pa po mnenju SDS niso samo merilo upravičenosti plačevanja prispevka, temveč bi morali biti tudi merilo višine prispevka. Kot navajajo, se od sprejetja trenutno veljavnega Zakona o RTV prispevek še nikoli ni znižal, čeprav so “najpomembnejše informativne oddaje [kot] Dnevnik in Odmevi […] izgubile kar 250.000 [oz. polovico] gledalcev”. Skratka:

“Gledanost vseh programov RTVS […] že več kot desetletje konstantno pada, […] še vedno pa ostaja dejstvo, da se obvezni prispevek RTV ni niti enkrat znižal zaradi padca gledanosti, kar bi bilo z vidika plačnikov obveznega prispevka edino pravično.”

Alfa zajec

Resno me zanima, kdo je kreten, ki je lansiral ta predlog. (Bojim se sicer, da so v množini.) To me spominja na debate forumaških nergačev, ki sprašujejo somišljenike, ali je možno odjaviti televizor in s tem eskivirati plačevanje prispevka, če recimo nočejo gledati Miše Molk in Maria Galuniča.

Ampak ratingi še niso top argument. Alfa zajec tiči v tem grmu:

“Razlogi za to, da se plačniki prispevkov odločajo za gledanje komercialnih televizij, s čimer pada tudi gledanost RTV Slovenija, so različni, od vedno manj kvalitetnih oddaj ter do prepoznavanja, da se je javni zavod RTV Slovenija zaradi novinarskega političnega in ideološkega aktivizma spremenil v družbeno politični medij tranzicijske levice.”

Tako. Seveda. Zdaj je vse jasno.

Vedno ista razlaga

Slovenski orto desničarji že od nekdaj pripisujejo vse negativne trende — tudi ekonomske, lifestyle, informacijske, medijske, ne samo politične — dejstvu, da je na oblasti (ali skrita v vzporednih mehanizmih oblasti) še vedno ta fantomska tranzicijska levica; da ta družba ni nikoli dala skozi nobene lustracije; da je ta po njihovem glupi narod zlepa ali zgrda pač indoktriniran.

Kar zadeva medije, slovenski orto desničarji že od nekdaj ignorirajo dejstvo, da se je zgodil populizem in prinesel moronizacijo in podrhaljenje subintelektualnega povprečja. Da so se zgodila družbena omrežja in internet nasploh. Pa drugačne informacijske in ekonomske, potrošniške navade. Predvsem pa skoraj totalna anihilacija potrebe, kaj šele želje po verodostojnem, tako imenovanem kvalitetnem informiranju, kakršnega smo nekoč poznali. In nenazadnje, da je nekje vmes drastično padlo in propadlo — tudi po njihovi zaslugi — zaupanje v politiko.

Ampak ne. Kot da vsega tega ni in kot da nikoli ni bilo. Slovenski orto desničarji še vedno vztrajajo, da medijski ratingi nezadržno padajo zaradi neprofesionalne partizanske pristranskosti, parazitiranja na piškotih, ki nam jih rihtajo medijski tajkuni in Kučani in Golobiči za našo zvestobo do njih in za pristranskost do onih tam na desni.

Mi vsi smo kao Marceli Štefančiči. Vse bi nas bilo treba skenslati. Potem bi mogoče imeli mir pred nami.

Ukinitev sicer nerealna

V bistvu smo imeli srečo, da vlada, ki je zdaj-zdaj ne bo več, ni ukinila prispevka že prej. Pa da ni še bolj sesula nacionalke. Po njeni zaslugi je prišlo do sovražnega prevzema. V Programski svet so inštalirali Gregorčiča in Kmetiča in take. Inštalirali so Whatmougha, Rebernikovo in Pirkoviča. Rehabilitirali in povzdignili so Možino. Kljub temu pa jim ni uspelo v celoti pokoriti novinarskega korpusa, ki se poslovodečim in urednikom in svétniški peti koloni uspešno (in glasno) upira. Lahko bi bilo še bistveno slabše, to je že treba priznati.

Podla poteza SDS, da vloži pobudo za posvetovalni referendum, je predvsem pesek v kolesje prihajajoče vlade. To se seveda ne bo zgodilo. Ukinitev obveznega plačevanja prispevka je nerealna, bi pa načeloma pomenila uničenje ali vsaj hudo poslovno destabilizacijo in/ali ohromitev RTV Slovenija.
​Je pa v tej pobudi SDS simbolika, ki desničarjem paše: če RTV, kakršno poznamo, ne bo naša, naj ne bo od nikogar. Naj je raje sploh ne bo. Lahko pa prav pride, če se nekega dne bog ne daj vrnejo na oblast.