Revija
66. Pula (3.): Bra-Bra-Bra, brez bla-bla-bla
Letošnji filmski festival v Puli mi bo ostal v spominu po filmih, ki raziskujejo človekovo identiteto v kriznih časih.
Identiteto v časih vojne, preganjanja, migracij. Predvsem pa si bom Pulo zapomnila po tem, da so bili to filmi preveč dramatični, da bi bilo ob njih mogoče uživati. Pa saj niti niso namenjeni užitku. Edini, ki je presegel dramatiziranje težkih tem, je bila politična satira Vinka Brešana Koja je ovo država.
Filma, za katera mi je žal, da ju nisem uspela videti, sta zombie komedija Posljednji Srbin u Hrvatskoj Predraga Ličine — ker slutim, da prinaša mnogo svežine —, pa kratki film Više ne znam ko smo mi Borisa Homovca.
Prijetno me je presenetil igrani dokumentarec Dnevnik Diane Budisavljević, ki ga je režirala Dana Budisavljević.
Schindler iz
Igor Samobor in Alma Prica v “Dnevniku Diane Budisavljević” Dane Budisavljević.