Ministrstvo za javno upravo je dan pred globalnim protestom proti uvajanju mobilne tehnologije 5G pripravilo javni posvet o zdravstvenih vidikih 5G. Na posvet so poleg strokovnjakov povabili tudi tiste, ki so javno izrazili skrb zaradi morebitnih negativnih učinkov uvajanja nove tehnologije.
Odločitev za javni posvet je bila pravilna, a veliko prepozna. Ustrezno voden večdeležniški dialog ima pomembno vlogo pri oblikovanju kakovostnih javnih politik. Prisluhniti je treba vsem relevantnim deležnikom, ne samo znanstvenikom, raziskovalcem in strokovnjakom.
Na javnem posvetu pa se je zgodilo najslabše. Namesto kulturnega dialoga se je vse skupaj sprevrglo v medsebojno obtoževanje med zagovorniki in nasprotniki tehnologije 5G. Obe strani sta si očitali nestrokovnost in zavajanje.
Zalomilo se je že na začetku. Minister bi v uvodu moral podati izhodišča za razpravo, izpostaviti dileme in izzive, s katerimi se sooča Ministrstvo pri snovanju politike 5G, in njihov pogled nanje. Predstaviti bi moral cilje javnega posveta in pravila, po katerih naj bi potekala razprava.
Namesto tega je minister prostodušno priznal, da je v preobilju informacij težko izbrati relevantne in da so na ministrstvu izgubljeni — in nato dovolil, da je razprava šla svojo pot. V nestrukturirani in slabo vodeni razpravi so udeleženci govorili, kar jim je padlo na pamet. Osebno obračunavanje in diskreditacije so presegle meje sprejemljivega.

Omajano zaupanje v institucije

Enako problematičen kot format posveta je bil izbor govornikov. V odsotnosti kritične stroke so prostor zasedle civilne pobude. Tudi takšne, ki se napajajo s teorijami zarote in lažnimi novicami.
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali v Sloveniji sploh premoremo kritično in neodvisno stroko, ki bi lahko spregovorila o zdravstvenih učinkih elektromagnetnih sevanj? Če ne, se izboru govornikov ne smemo čuditi.
Neglede na ogorčeno razpravo kritik uradnih politik ne smemo podcenjevati, četudi so nestrokovno formulirane. 
V zadnjem desetletju je bilo omajano zaupanje v (mednarodne) institucije in v znanost na področju zdravja, zlasti zaradi domnevnega podrejanja interesom industrije na vseh ravneh — in to brez večdeležniškega dialoga. Zato ne preseneča, da se poraja dvom tudi v priporočene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Odsotnost nacionalne politike radiofrekvenečnega spektra

Ob porušenem zaupanju v institucije in zasejanem dvomu v strokovne podlage za izdelavo mednarodnih priporočil je primarna naloga vlade povrnitev zaupanja v domače institucije. O pomembnih politikah bi morala voditi večdeležniški dialog in si prizadevati za oblikovanje politik ob široki podpori vseh relevantnih deležnikov.
Tak dialog bi moral prakticirati tudi nacionalni regulator — Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) — in v procese priprave ključnih dokumentov vključevati relevantne deležnike in organizirati predhodna posvetovanja. Na to sta opozarjala Svet za elektronske komunikacije in Svet AKOS že pred 2016, a zaman. Če bi agencija ravnala odgovorno in prisluhnila relevantnim deležnikom, bi pravočasno zaznala izzive na področju 5G. Ne bi se ji zgodilo, da vlada toliko časa ne bi dala soglasja k pripravljenemu predlogu strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. 
Ob odsotnosti (kredibilne) nacionalne politike radiofrekvenečnega spektra ne moremo spregledati, da Ministrstvo in Agencija mešata strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, katere pripravo določa zakon, in strategijo uvajanja tehnologije 5G, ki presega upravljanje s spektrom. Strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom bi morala slediti tehnološki in storitveni nevtralnosti, medtem ko bi strategija uvajanja tehnologije 5G morala nasloviti širše vidike, vključno z varnostnimi in zdravstvenimi tveganji.

Komu koristi zavlačevanje pri podeljevanju frekvenc

Ob nerazčiščenih pristojnostih med Ministrstvom in Agencijo se pozoren opazovalec ne more izogniti vtisu — kar so izpostavili nekateri mediji —, da vlada izkorišča zdravstvene vidike tehnologije 5G za zavlačevanje podelitve prostih radijskih frekvenc, kar bi Agencija morala narediti že pred dvema letoma. 
Po nekaterih špekulacijah vlada s tem slabí tržni položaj operaterjev z manjšim deležem spektra. Takšno početje je neodgovorno, saj operaterji svoje odločitve sprejemajo na podlagi nacionalne strategije in večletnih načrtov upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom.
Če na javni posvet pogledamo z vidika morebitnih zakulisnih igric, vidimo, da se ponavljajo stari vzorci. Uradniki in politiki so zelo dobri v iskanju izgovorov za lastno neučinkovitost in ustvarjanju pogojev — četudi nenačrtnem — za privilegiranje nekaterih akterjev na trgu.
Uvedba tehnologije je 5G neizogibna. Neglede na vse pomisleke in zakulisne igre. Forum za digitalno družbo je v svojem mnenju o podeljevanju frekvenc za preizkušanje in prihodnjo rabo tehnologije 5G že novembra 2018 opozoril na pomen čim prejšnje uvedbe nove tehnologije in na škodo, ki nastaja zaradi odlašanja. 
Ob tem je samoumevno, da mora država jasno predstaviti tudi upravljanje z varnostnimi (kibernetskimi), zdravstvenimi in drugimi tveganji, povezanimi z uvedbo 5G. Pri uvajanju novih tehnologij naj sledi načelu previdnosti in vzpostavi mehanizme za učinkovito spremljanje in nadziranje jakosti elektromagnetnega sevanja, sevalnih obremenitev ter morebitnih negativnih učinkov na zdravje.