Revija

33. LIFFe (4.): Notranji road movie monolog od Melbourna do Adelaide

18.11.2022 / 05:10 Komentiraj
Je triurni avstralski film Ravnine dolgočasen? Ne, ker ne zahteva napora. Kadarkoli se lahko odklopimo … — in spet vklopimo.

Avstralski režiser David Easteal se predstavlja na 33. LIFFu s svojim prvim igranim filmom Ravnine (The Plains, 2022). Gre za triurni filmski eksperiment, ki se odvije skoraj izključno v avtu. Kamera je postavljena na zadnje sedeže, torej iz zornega kota potencialnega sopotnika. Gledalec je torej sopotnik, ki spremlja dogajanje: posluša pogovore, radijsko postajo — ali pa skozi vetrobransko steklo zgolj opazuje dogajanje na cestišču.

Pot iz službe

Ravnine so sicer igrani film, a imajo dokumentarističen pečat. Režiser David Easteal in pravnik Andrew Rakowski — ki igrata same sebe —, sta bila nekoč sodelavca, dialogi med njima pa so rekonstrukcija njunih pogovorov iz časa, ko je Andrew nudil Davidu prevoz domov.

Vožnja iz službe pa seveda ni ena sama. Gledalec se vsake toliko časa vrne na izhodišče: na parkirišče, kjer na zadnjih sedežih pričaka voznika in sovoznika, ki malo po 5. popoldan, po končani službi, sedeta v Hyundai. Andrew najprej pokliče...

”Gledalec je v bistvu poslušalec, cestišče pa kulisa. Ali pa tudi ne.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE