32. LIFFe (2.): Noé vztraja pri morbidni viziji sveta — vendar bolj nežno
Naš anonimni filmski kritik tokrat spet na Liffu.
“Škandal! Ogabno! Bolnik! Mazohist!” — Tako so reagirali ogorčeni gledalci, ki so odhajali s premiere Noéjevega filma Nepovratno (Irréversible, 2002). Projekcijo je predčasno zapustilo več kot dvesto ljudi. Vsak deseti. Dvajset jih je baje omedlelo.
Vzrokov za to je bilo več. Ob tresoči, dezorientirani kameri iz roke — “huje kot na čolnu” — ter nizkofrekvenčnem zvoku, ki povzroča slabost in vrtoglavico (in ga policija uporablja za pregon izgrednikov), sta razburila zlasti dva brutalna prizora eksplicitno prikazanega nasilja.
Film, znan tudi po svoji vzvratni montaži — začne se na koncu in konča na začetku —, so pred dvema letoma na beneškem filmskem festivalu prikazali v kronološko “pravilno” zmontirani verziji.
Režiser provokacije
Gaspar Noé, v Buenos Airesu rojeni in v Franciji delujoči agent/auteur provocateur s svojimi stvaritvami, prežetimi z nihilizmom in neokusnostmi vseh vrst,...
”Noé, ki ne mara predpriprav na film in pisanja scenarija — za Vorteks je bil dolg vsega deset strani —, stavi pri delu z igralci na improvizacijo.”