27. april po meri SDS: Skavti slavijo z maskami, okrog pa 1000 km žive duše

Letošnja osrednja državna proslava ob tako imenovanem dnevu upora proti okupatorju je bila simptomatičen odgovor na retorično vprašanje, ali je oblásti jasno, komu in čému sploh služi.

Dva najbolj glavna politična mandeljca in dva malo manj glavna, a ne nepomembna se z maloštevilnim spremstvom odpravijo na praznično taborniško ekspedicijo nekam v gozd v božjo mater.

Potem tam pod marelami in z maskami na ksihtih slavijo iz naftalina privlečen, ne najbolj pomemben zgodovinski pripetljaj, ki ga poskušajo podtakniti namesto dosedanjega praznika, ki so ga sami degradirali.

Spremljava te komemorativne pišurije pa so dolgočasen in nemotivacijski politikov govor, recitiranje tretjerazredne poezije, brenkanje na citre in podomoljubljena country poskočnica na playback.

Dve uri pozneje pa se v glavnem mestu na glavnem trgu zbere kakih deset tisoč ljudi in taistim gluhim politikom zaman dopoveduje, da so ne samo totalno useless, temveč tudi smešni