Dajmo enkrat za vselej priti do dna tem domnevnim grožnjam s smrtjo, kot transparentski slogan »smrt janšizmu« interpretira tisti, iz čigar priimka je beseda izpeljana.
Predsednik vlade Janez Janša, ki je kot domnevni oškodovanec proti osmim osebam podal predlog za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje na transparentih na protivladnih protestih, ne misli resno, da mu demonstranti grozijo s smrtjo. Nikar mu ne nasedajte. Človek, ki je napisal že nekaj knjig različnih žanrov in ki se vsaj občasno tudi sicer ukvarja s publicistiko, pa že ne more biti funkcionalno nepismen.

Nor, a ne neumen

Janša je nor, ni pa neumen. Naj vas ne zavede njegova navidez neprištevna trditev, da so transparenti z napisi »smrt janšizmu, svoboda vsem« — citiram — »organizirana grožnja s SMRTJO ob podpori SD, LMŠ, Levice, RTV Slovenije, 24ur in državnega tožilstva«.
Janša je smart. Janša se samo dela, da ne razume dobro slovensko in da je parafraza starega partizanskega slogana »smrt fašizmu, svoboda narodu« pozivanje k ubijanju.

Lèse-majesté

Ampak zato se mora Janša pretvarjati, da je smrt pač smrt — brez jezikovnega, metaforičnega, simboličnega, bog ne daj celo intelektualnega, filozofskega okolišenja — in da je janšizem isto kot on sam.
Janša se z janšizmom identificira. Šteje si v čast, da je dal ime značilni, prepoznavni obliki političnega razmišljanja, ravnanja in izražanja. Rad ima svoje privržence, somišljenike, sodelavce, volilce. On jih pooseblja in zato pooseblja tudi janšizem. Janšizem je alegorija Janše. Želeti smrt janšizmu zato v njegovi glavi pomeni želeti smrt njemu.
Razumeti »smrt janšizmu« kot grožnjo s smrtjo Janši je nekaj takega, kot če bi si slogan »smrt rojalizmu« v neki monarhiji razlagali kot grožnjo s smrtjo kralju ali kraljici. Janševe obtožbe so v bistvu inkriminiranje protestnikov za kaznivo dejanje, znano v preteklosti kot lèse-majesté: žalitev monarha. In če smo že pri tem, v tej Janševi hipersenzibilnosti za metaforično in metonimično smrt je nekaj ponarejene množinske majestetičnosti, ko samega sebe onikaš ali o sebi govoriš v 3. osebi. 

Mirne živce?

Janša je pred dvema tednoma na komemoraciji v Kočevskem Rogu rekel:

»Moramo pa na tem svetem kraju groze tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane spet javno grozijo s smrtjo, zelo jasno povedati: Ne bomo vam dovolili, da Slovence ponovno pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo. In storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo.«

Za te neumnosti ima seveda medijski backup. Istega dne, kot je Janša to rekel, je njemu naklonjeni medij napisal, da »smo lahko srečni, da [protestniki] za seboj puščajo samo papir [papirnate aviončke in transparente, op. MC]«, ker »ko bodo začeli na ulicah puščati trupla, bo že prepozno.«
Trupla?! Ja, trupla! To so napisali. Še več! Napisali so celo, da protestniki »želijo smrt«, »želijo pobiti« ne več ne manj kot »220.000« ljudi — toliko jih je namreč na zadnjih volitvah volilo SDS — oz. »11% slovenskih državljanov«!

Ekstremisti

Ponavljam: ne nasedajte tem ekstremističnim norcem. Ne nasedajte pa niti pametnjakovičem, ki obračajo besede s sklicevanjem na dejstvo, da je partizansko geslo »smrt fašizmu, svoboda narodu« impliciralo ubijanje in da po analogiji s tem to implicirajo tudi današnji transparenti.
Da imamo janšizma poln kufer, bi se seveda dalo povedati tudi drugače. Namesto »smrt janšizmu« bi lahko recimo rekli »dol z janšizmom«. To bi bilo za odtenek bolj vljudno, pa tudi bolj praktično, saj bi janšistom s tem odvzeli ta za lase privlečeni argument groženj s smrtjo.
Ne bi pa bilo tako učinkovito. Bistveno je, da je slogan provokativen. Da desničarje spravlja ob pamet ne samo s svojo direktnostjo, temveč predvsem s partizansko konotacijo. To je tisto, kar Janšo najbolj moti, ne pa da se boji za življenje. Da desničarje ven padajo do te mere, da začnejo govoriti neumnosti kot to o 220.000 mrtvih na ljubljanskih ulicah in trgih.
Svoboda vsem? Prav, prav. Predvsem pa mirne živce.