22. FSF (1.): Dobrovoljno, dobronamerno na filmski festival

Z mešanimi občutki se danes podajam v Portorož na 22. Festival slovenskega filma. Po eni strani se domačega wannabe Cannesa ali beneške Mostre veselim — po drugi pa se iz izkušenj bojim, da bom kot obiskovalec in kritik razočaran. Da mi ne bodo všeč niti novi slovenski filmi, niti festivalsko vzdušje. Da ne omenjam lokalne turistične specifike.

Kakorkoli, v Portorož grem dobrovoljno in dobronamerno.

FSF je letos razvlečen na ne več ne manj kot šest dni, od vključno torka do nedelje. Vseh filmov seveda ne nameravam gledati in videti, ker za to preprosto ne bom imel časa.

Pa tudi če bi ga imel. Glede na to, da je FSF po svojem konceptu pregledni festival — tako rekoč smotra skoraj vsega, kar je bilo v Sloveniji v približno zadnjem letu dni posnetega —, moram program sam nekako zreducirati. Če že direktorica Jelka Stergel in »vodja projekta« 22. FSF Tjaša Smrekar nista selektorici, pa bom pač selektor jaz sam. Sam sebi.

Celovečerni igrani filmi

Zanimajo me...